Danes sem se končno aktivirala in od misli in idej prešla k dejanjem – ustvarjanju izdelkov, ki jih bom (poleg že obstoječe ponudbe) ponudila na Ljubljanskem obrtno-podjetniškem sejmu LOS 2014.
Vabljeni, da me obiščete na Gospodarskem razstavišču med 7. in 10. majem. Od srede do sobote bom tam za vas 😉
Vesela bom, če vas bom spoznala 😉
vaša MetiBeti
Letošnji april je po astroloških napovedih izredno težak mesec, v katerem se bo marsikaj razjasnilo in čeprav se vam bo zdelo, da ste sredi začaranega kroga, astrologi tolažijo, da je to samo obdobje priložnosti, da v življenju sprejmete prave odločitve in naredite korak v pravo smer … Jaz po turbulentnem obdobju dobivam pravo sliko in prepričana sem, da drvim v pravo smer! Ker zaupam …
Zaupajte tudi vi, lahko tudi s pomočjo MetiBeti stekleničk, v katerih se nahajajo lepa sporočila in afirmacije – izberite si takšno, ki vam je pisana na kožo 😉
Naročite jih lahko na metibeti@gmail.com 😉
Do naslednjič,
vaša MetiBeti
Franc Grom je umetnik v pravem pomenu besede. Med njegove izjemne vrline lahko štejemo mirne roke, ki v približno desetih dneh iz običajnega kokošjega jajca ustvarijo umetnino, ki ji ni para.
“Vrhniški pirh je zaščiten in velja za izum, ki je patentiran kot okrasek iz jajčne lupine,” nam je zaupal gospod, ki se je pred dvajsetimi leti lotil vrtanja v jajca z zobotehničnim orodjem. V tem obdobju je nastalo več kot sedemsto Vrhniških pirhov, natančno število pa žal ni znano, saj jih je začel oštevilčevati šele pred nekaj leti.
“Odkar je Vrhniški pirh zaščiten, je vsako jajce oštevilčeno. Ob njem dobiš dokument s poreklom in vsemi podatki. Za vsako jajce je napisano tudi, koliko lukenj ima, ker jih štejem.” Pirh, ki ima štiriindvajset tisoč luknjic je zaenkrat rekorder v njegovi bogati zbirki, nastal pa je v prvem poskusu.
Čeprav mu je ob vrtanju v jajca precej lupin že počilo, Francu Gromu ne zmanjka potrpežljivosti, koncentracije in samodiscipline. Predvsem pa se ponaša z neverjetno domišljijo, ki se odraža v motiviki. “Vse vzorce imam v glavi. Vsi gredo iz glave na jajce, zato ni nevarnosti po ponavljanju.”
Vsako jajce ima slovenski motiv, med katerimi prevladujeta nagelj in čipka, ki ga predela po svojih zamislih. Pri nekaterih jajcih se človek vpraša: Kaj ga vendar drži skupaj?
Rokodelski mojster je po izobrazbi strojnik in znanje še iz časa študija mu danes pride zelo prav. “Vedeti moraš, kam padajo sile in kje je jajce ranljivo. Ko se jajce brusi, je treba poznati zarezni učinek. Tudi opisna geometrija mi pride še kako prav, saj jajce nima niti ene ravne površine.” A to ga ne ovira, da se ne bi lotil katerega koli motiva.
Najbolj nenavaden motiv, ki je nastal izpod njegovih rok, je podoba revolucionarja Che Guevare. Tudi pri izdelavi tega jajca se je Franc Grom držal načela, da vsako jajce, ki gre iz njegovih rok, obvezno nosi vsaj eden slovenski motiv. “Pri tem jajcu so čipke narejene tako, da so videti kot cvetje iz džungle.”
Njegova jajca pokažejo pravo podobo na posebni luči. “Na rjavem jajcu lahko dosežem štiri barvne odtenke in to brez uporabe kemije.” Jajca namreč ne samo brusi, ampak z nožki, ki jih je izdelal sam, grebe od znotraj, da dosega večbarvni učinek.
Ljudem so najbolj všeč obdelana bela kokošja jajca, ima pa v svoji zbirki celo zeleno jajce. “Da, na Štajerskem obstaja vrsta kokoši, ki nosi zelena jajca.” Med najmanjšimi, ki so mu prišla pod roko, so jajca pegatk, lotil pa se je tudi brušenja nojevega. Nojevo jajce, ki ga je naročil umetnik Oskar Kogoj, je naredil z motivom njegovega srca in dodal čipko, v dar pa ga je prejel preminuli indijski guru Sai Baba.
Nad Vrhniškimi pirhi so navdušeni številni posamezniki iz sveta znanih, veliko jih hranijo tudi v samostanih in cerkvah po celem svetu, Franc Grom pa jih z veseljem postavi na ogled na občasnih razstavah, ki jih prireja Obrtna zbornica Slovenije, je namreč prejemnik najvišje nagrade rokodelske dejavnosti pri nas – Zlate vitice.
Nekaj Vrhniških pirhov si lahko ogledate v Etnografskem in Mestnem muzeju. Njegov pirh s podobo Plečnikovega Tromostovja pa je pristal na poštni znamki.
Izdelava Vrhniškega pirha je edinstvena in Franc Grom je v tem pogledu umetnik, ki mu ni para. Se strinjate?
Do naslednjič,
vaša MetiBeti
Prispevek sem napisala za revijo Lisa, fotografije pa je posnela Helena Kermelj.
Če bi radi tudi sami predstavili svoja umetniška dela, poiščite stran Ustvarjalne roke na Facebooku ali pišite na ustvarjalne.roke@gmail.com.
Za mano je vikend ustvarjanja in preizkušanja meni novega materiala, s katerim se spogledujem že nekaj let. Pod roke mi je sicer prišel že nekaj časa nazaj, a ob treh otročkih nisem uspela narediti tistega ključnega koraka – ga vzeti iz omare z ustvarjalnim materialom in ga spraviti v praktični preizkus. Vztrajno in potrpežljivo sem čakala na pravi trenutek in ga dočakala, se nekaj novega naučila in končno vam lahko pokažem, kaj je nastalo.
V tri medaljone sem ujela miniaturen košček narave in iz naravnih materialov, ki sem jih nabrala le nekaj korakov stran od doma, oblikovala unikaten miniaturni svet.
Pravi naravni materiali so ujeti v miniaturne podobe dreves in grmovij.
Pri ustvarjanju sem želela ohraniti 3D strukturo na površini, ki je hkrati zaščitena pred zunanjimi vplivi.
Ustvarjala sem na svetli in temni podlagi, a vsaka ima poseben čar.
Vesela bom vaših komentarjev, ki mi dajejo zagon za nova umetniška dela.
Do naslednjič,
vaša MetiBeti
P.S.: Ostalih ‘poskusnih zajčkov’, ki so nastali v isti seriji, pa vam raje ne pokažem 😉 Sem se pa nekaj naučila – to šteje 😉
Slovenija ima bogato zgodovino barvanja velikonočnih jajc. Kako nastanejo belokranjske pisanice, prekmurske remenke in drsanke, so mi zaupali slovenski ustvarjalci s pridobljenim certifikatom domače in umetnostne obrti.
Po navodilih, ki so mi jih zaupali, lahko pisanice, remenke ali drsanke za letošnje velikonočne praznike izdelate tudi pri vas doma.
Pisanice
V pisač (to je lesena priprava s kovinskim vijačkom) damo koščke čebeljega voska. Vosek segrevamo nad plamenom, da postane tekoč in nato po naravni jajčni lupini pišemo motive. Za tem jajca obarvamo v rdeči barvi, ki jo pripravimo iz rdečega krep papirja, namočenega v mrzli vodi. Na rdeče obarvano jajce ponovimo pisanje motivov, jajca nato skuhamo v črni barvi za tekstil in jih dobro obrišemo. Če je pisanica izpihana, jo okrasimo s cofom iz rdeče volne. Postopek izdelave belokranjskih pisanic je opisala Nada Cvitkovič, ki ima za tradicionalen način okraševanja pisanic pridobljen certifikat domače in umetnostne obrti.
Remenke
Vroča kuhana, lahko tudi izpihana jajca premažemo s šelakom zmešanim s špiritom in zloščimo s krpo, da dobijo sijaj. Nato jih pobarvamo z barvami za les. V majhne krpice iz blaga damo različne barve, zavežemo in namočimo v raztopino šelaka in špirita ter jajca pobarvamo s svetlimi, nato pa še s temnejšimi barvami. Ko so jajca pobarvana in ohlajena, jih popraskamo s tapetniškim nožem in staro britvijo. Postopek izdelave mi je zaupal Herman Rajsar, ki se je umetnosti izdelovanja Prekmurskih remenk naučil od očeta. “Moj oče je bil začetnih tehnike barvanja z lesnimi barvami. Tehniko praskanja pa mu je pred davnimi leti pokazal češki cigan.”
Drsanke
V večjem loncu skuhamo čebulne olupke, ki naj vrejo vsaj dve uri. Tekočino ohladimo in precedimo, nato vanjo potopimo jajca, najboljše račja, gosja ali celo nojeva. Jajca naj rahlo vrejo, dokler niso lepo obarvana. Ko se posušijo, drsamo nanje vzorce z olfa nožem. Tu pride do izraza mirna roka in veliko domišljije. Postopek nam je opisala Jožefa Kastelic, ki je naredila že nekaj tisoč jajc in niti eno jajce ni bilo enako drugemu. “Ideja, ki jo izpraskaš z nožkom na jajce, se sproti poraja v glavi, zato marsikdaj ne vem, kako bo drsanka videti na koncu.”
Uživajte v pripravah na velikonočne praznike,
vaša MetiBeti
Fotografije: osebni arhiv ustvarjalcev
